104 eskimske besede za sneg

Glede na ogromne količine snega v zadnjih dneh pri nas in po svetu si je pametno prebrati vsaj polovico od 104-ih besed (torej 52 besed) za sneg v “Eskimščini”. Si lahko predstavljate kakšen sneg imajo v mislih Eskimi, ko rečejo "pečen" ali "ocvrt" sneg? Jaz že ne. ;)

·         Lapa           powder snow

·         Tlacringit      snow that is crusted on the surface

·         Kayi            drifting snow

·         Tlapat          still snow

·         Klin            remembered snow

·         Naklin          forgotten snow

·         Tlamo           snow that falls in large wet flakes

·         Tlatim          snow that falls in small flakes

·         Tlaslo          snow that falls slowly

·         Tlapinti        snow that falls quickly

·         Kripya          snow that has melted and refrozen

·         Tliyel          snow that has been marked by wolves

·         Tliyelin        snow that has been marked by eskimos

·         Blotla          blowing snow

·         Pactla          snow that has been packed down

·         Hiryla          snow in beards

·         Wa-ter          melted snow

·         Tlayinq         snow mixed with mud

·         Quinaya         snow mixed with husky shit

·         Quinyaya        snow mixed with the shit of a lead dog

·         Slimtla         snow that is crusted on top but soft underneath

·         Kriplyana       snow that looks blue in the early morning

·         Puntla          a mouthful of snow because you fibbed

·         Allatla         baked snow

·         Fritla          fried snow

·         Gristla         deep fried snow

·         Mactla          snow burgers

·         Jatla           snow between your fingers or toes, or in groin-folds

·         Dinliltla       little balls of snow that cling to husky fur

·         Sulitlana       green snow

·         Mentlana        pink snow

·         Tidtla          snow used for cleaning

·         Ertla           snow used by eskimo teenagers for exquisite erotic rituals

·         Kriyantli       snow bricks

·         Hahatla         small packages of snow given as gag gifts

·         Semtla          partially melted snow

·         Ontla           snow on objects

·         Intla           snow that has drifted indoors

·         Shlim           slush

·         Warintla        snow used to make eskimo daiquiris

·         Mextla          snow used to make eskimo margaritas

·         Penstla         the idea of snow

·         Mortla          snow mounded on dead bodies

·         Ylaipi          tomorrow's snow

·         Nylaipin        the snows of yesteryear ("neiges d'antan")

·         Pritla          our children's snow

·         Nootlin         snow that doesn't stick

·         Rotlana         quickly accumulating snow

·         Skriniya        snow that never reaches the ground

·         Bluwid          snow that's shaken down from objects in the wind

·         Tlanid          snow that's shaken down and then mixes with sky-falling snow

·         Ever-tla        a spirit made from mashed fermented snow,

·         Talini          snow angels

·         Priyakli        snow that looks like it's falling upward

·         Chiup           snow that makes halos

·         Blontla         snow that's shaken off in the mudroom

·         Tlalman         snow sold to german tourists

·         Tlalam          snow sold to american tourists

·         Tlanip          snow sold to japanese tourists

·         Protla          snow packed around caribou meat

·         Attla           snow that as it falls seems to create nice pictures

·         Sotla           snow sparkling with sunlight

·         Tlun            snow sparkling with moonlight

·         Astrila         snow sparkling with starlight

·         Clim            snow sparkling with flashlight or headlight

·         Tlapi           summer snow

·         Krikaya         snow mixed with breath

·         Ashtla          expected snow that's wagered on (depth, size of flakes)

·         Huantla         special snow rolled into "snow reefers" and smoked

·         Tla-na-na       snow mixed with the sound of old rock and roll

·         Depptla         a small snowball, preserved in lucite, that had been handled

·         Trinkyi         first snow of the year

·         Tronkyin        last snow of the year

·         Shiya           snow at dawn

·         Katiyana        night snow

·         Tlinro          snow vapor

·         Nyik            snow with flakes of widely varying size

·         Ragnitla        two snowfalls at once, creating moire patterns

·         Akitla          snow falling on water

·         Privtla         snow melting in the spring rain

·         Chahatlin       snow that makes a sizzling sound as it falls on water

·         Hootlin         snow that makes a hissing sound as the

·         Geltla          snow dollars

·         Briktla         good building snow

·         Striktla        snow that's no good for building

·         Erolinyat       snow drifts containing the imprint of crazy lovers

·         Chachat         swirling snow that drives you nuts

·         Krotla          snow that blinds you

·         Tlarin          snow that can be sculpted into the delicate corsages

·         Motla           snow in the mouth

·         Sotla           snow in the south

·         Maxtla          snow that hides the whole village

·         Tlayopi         snow drifts you fall into and die

·         Truyi           avalanche of snow

·         Tlapripta       snow that burns your scalp and eyelids

·         Carpitla        snow glazed with ice

·         Tla             ordinary snow

Bangalore - Indijska Silicijeva dolina

Je glavno mesto indijske zvezne države Karnataka, leži pa na južnem delu Dekanske planote. Danes v njem živi čez 6 milijonov prebivalcev.

Zgodovinski viri trdijo, da naj bi mesto leta 1537 ustanovil plemenski poglavar Kempe Gowda. Kasnejši prišleki, britanski kolonialisti so mestu zapustili čudovite vile, avenije, parke in muzeje. Za najmogočnejšo zgradbo v mestu velja Vidhana Soudha, sedež državnega zbora.

Vidhana Soudha, sedež državnega zbora

Bangalore – indijska Silicijeva dolina

Bangalore se je v zadnjih dvajsetih letih bliskovito razvil, tako na področju transportne, kot informacijske in elektronske industrije. Osnovne pogoje za razvoj je zagotovila vlada Karnatake, ki je leta 1997 objavila poseben informacijski-tehnološki načrt. S tem načrtom so želeli izkoreniniti revščino, uveljaviti enakopravnost med spoloma, otroke računalniško opismeniti in postaviti Bangalore na vodilno mesto elektronske tehnologije v Indiji.

Bangalore danes
Danes se v Bangaloreju kar tre računalniških podjetij, kot so IBM, Microsoft, Novell, Siemens, Compaq, Motorola…

Eden izmed številnih računalniških inštitutov v Bangaloreju.

Kljub nepredstavljivo velikim vsotam denarja, ki se obrača tukaj, je v mestu veliko brezdomcev, beračev, prostitutk… Ogromno je tudi otrok-beračev, ki so organizirani v prave klane, poveljnik klana pa se bogati na njihov račun. Da bi bili otroci uspešnejši pri beračenju, da bi naberačili več denarja od bogatih turistov, jih starši ali “delodajalci” nemalokrat tudi pohabijo.

Indijske ulice so polne takšnih prizorov.

Vir: RTVSLO

Žiga Zois

23.11., leta 1747 je ugledal luč sveta velik slovenski razsvetljenec, podpornik in mecen slovenske književnosti, Žiga Zois.

Rodil se je v Trstu, potem pa se je preselil v Ljubljano, kjer se je osnovno izobrazil. Kasneje je zopet odšel v Italijo, da bi si izboljšal izobrazbo.

Njegov oče, Michelangelo Zois je bil velik mogotec, v lasti je imel dosti rudnikov in fužin na Gorenjskem. Zaradi obilice denarja je Žiga lahko veliko potoval po svetu, sklepal nova poznanstva, odkrival umetnost. Kmalu so se že začeli kazati znaki njegove bolezni, protine (huda vnetja sklepov). Bil je tudi izumitelj, saj si je sam naredil neke vrste invalidski voziček.

Ob vrnitvi v Ljubljano je ustanovil Zoisov krožek, v katerem so bili vsi pomembnejši slovenski razsvetljenci: Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in drugi. Pomagal jim je tako finančno kot z usmerjanjem njihovega dela.
Pred prihodom Napoleona je veljal za najbogatejšega Slovenca tistega časa.

Informbiro

Jugoslovanski spor z Informbirojem

Informacijski biro komunističnih partij je bil ustanovljen leta 1947, kot odgovor na Trumanovo doktrino (podpirala protikomunistična gibanja). Njegov namen je bil še dodatno očvrstiti Vzhodni, komunistični blok in seveda postaviti Sovjetsko zvezo na čelo, kot absolutno vladarico.

Prav zaradi samovoljnosti Sovjetske Zveze, torej Stalina je prišlo do hudega spora. Josip Broz Tito, se je zopestavil Stalinovim absolutističnim težnjam, kar je skoraj privedlo do vojne.

Prvi pomembnejši zaplet med Titom in Stalinom se je zgodil leta 1945, ko je jugoslovanska armada vkorakala v Trst in ga okupirala. Tito je računal na pomoč Sovjetskih vojaških sil, ti pa so se ob pritisku Zahoda distancirali in pustili Jugoslovane same. Zaradi bližajočih se zahodnih vojaških sil, se je bil Tito prisiljen umakniti. Ta dogodek ga je opomnil, da je Stalinu pomemben le lastni interes in da se ne morejo zanašati na njegovo pomoč. 

Tito je začel nastopati suverenejše, zavedal se je svojega vpliva v komunističnem bloku in kar naenkrat se je Stalin zavedel, da mu zna biti Tito velik ideološki tekmec. Po vrsti protestnih not, je prišlo do popolne gospodarske in vojaške izolacije Jugoslavije.

Z leve proti desni: Maršal Tito, Stalin, Molotov

Zahodne sile so kasneje na skrivaj dovažale svoje neporabljeno orožje v Jugoslavijo ter ji nakazovale ekonomske injekcije, kot pomoč. Nihče na Zahodu si ni želel njenega konca, saj bi tako izgubili pomembnega zaveznika in soborca proti SZ.

Kot že prej omenjeno, je leta 1949 prišlo do vrhunca spora, Stalin je preklical sporazum o prijateljstvu in ljudje so bili v pripravljenosti vojaškega spopada. V kolikor bi res prišlo do napada,  lahko skoraj trdimo, da ne bi bilo zmagovalca, saj je bilo jugoslovansko prebivalstvo takrat zelo zedinjeno, nekateri politologi pa primerjajo situacijo celo z vietnamsko vojno.

Citat ruskega politika Nikite Hruščova, ki nam prikaže Stalinov značaj in njegov odnos do sveta;

Nikita Hruščov, tajni referat na 20. kongresu KPSZ, Moskva, 1970

"Spominjam se prvih dni umetnega napihovanja spora med SZ in Jugoslavijo. Tistega dne, ko sem prišel iz Kijeva v Moskvo, sem bil poklican k Stalinu. Pokazal mi je kopijo nedavno poslanega pisma Titu in me vprašal: »Ste brali to?«
Ne da bi počakal na moj odgovor, je nadaljeval:
»Samo z mezincem mignem, pa Tita ne bo več. Padel bo.«
To »miganje z mezincem« smo drago plačali. Ta izjava je izražala Stalinovo manijo veličine, toda on je zmeraj tako ravnal, »pomigal je z mezincem« in ni bilo več Kosiora. »Bom že spet malo pomigal z mezincem in ne bo več Postiševa in Čubara; kaj ko bi še enkrat malo mignil z mezincem pa bo zginil Voznesenski, Kuznjecov in mnogi drugi.«
S Titom pa se je zgodilo drugače. Vseeno je bilo, koliko in kako je Stalin migal, in to ne samo z mezincem, pač pa z vsem, kar je lahko premikal. Tito ni padel. Zakaj? Zato ne, ker je v primeru nesoglasja z jugoslovanskimi tovariši imel Tito za seboj celo državo in ljudstvo, ki je pred kratkim šlo skozi težko šolo boja za svobodo in neodvisnost, ljudstvo, ki je svoje voditelje takrat podprlo."

Nikita Hruščov

Sčasoma so se strasti pomirile, po smrti Stalina leta 1953 pa je grožnja izginila.

Kot zaključek lahko trdimo, da je imel Tito za seboj trdne in hrabre ljudi, ki so mu pomagali odločiti se v težkih situacijah, bili pa so tudi njegovi dobri prijatelji. Izpostaviti je treba Edvarda Kardelja, kot zunanjega ministra, večkrat se je šel pogajat v Moskvo namesto Tita. Tudi Stjepan Radič in Radovan Djilas sta veliko pripomogla ob pogajanjih s SZ in kasneje z ZDA.

Članek je povzet po moji raziskovalni nalogi: Informbiro. Eden izvod hrani tudi šolska knjižnica Gim. Led.

Žan Bregar

Mini veliki pok, Cern

Cern, Švica - Danes so iz laboratorija v Cernu sporočili razveseljivo novico za fizikalne in astronomske navdušence, saj so v 27km dolgem raziskovalnem tunelu ustvarili majhen veliki pok. Do sedaj so simulirali veliki pok le s protoni (pozitivno nabiti delci v atomu), danes pa so uporabili ione.

Znanstvenik David Evans je bil zgovoren: "Proces se je odvil v varnem in nadzorovanem okolju, proizvajal je vroče in goste ognjene krogle, katerih temperature so dosegle okrog deset trilijonov stopinj, milijonkrat višje kot središče Sonca. Pri teh temperaturah se celo protoni in nevtroni, ki tvorijo jedro atomov, stopijo v vročo gosto juho kvarkov in gluonov, poznano kot kvark-gluonsko plazma."

Ob analiziranju pridobljenih podatkov bodo poskusili izvedeti več o t.i. plazmi, iz katere je bilo narejeno vesolje ob Velikem poku, pred 13,7 milijarde let.

V kolikor vas zanima več o tem, kliknite na spodnjo povezavo: 

http://public.web.cern.ch/public/

Živijo v desetih najbolj zastopanih jezikih

1. Mandarinsko (Kitajska) - "Ni hao"

2. Angleščina - "Hello"

3. Hindustanščina (Indija) - "Namaste"

4. Španščina - "Hola"

5. Ruščina - "Zdravstvuite"

6. Arabščina - "Al salaam a'alaykum"

7. Bengalščina (Bangladeš) - "Ei Je"

8. Portugalščina - "Bom dia"

9. Malajščina (Indonezija in Mikronezija) - "Selamat pagi"

10. Francoščina - "Bonjour"

Vir: http://www.generalknowledgequestions.net/

Kakšna je razlika med stavkom in povedjo?

Veliko ljudi meni, da sta poved in stavek eno in isto, čemur pa ni niti malo tako.

POVED je najmanjša zaokrožena enota logično povezanih besed. Začne se z veliko začetnico in konča s končnim ločilom (!.,?-...). To je torej celotna skupina besed, od velike začetnice, pa do končnega ločila.

STAVEK so besede zbrane okoli besedne glagolske oblike (glagola). Poved je tako lahko sestavljena iz enega stavka, ali iz večih; pravimo, da je lahko:
-enostavčna - "Micka ima novo kolo." <-- En glagol.
-večstavčna - "Micka ima novo kolo, s katerim bo vzbudila zavist vsem fantom v vasi." <-- Dva glagola.